Otvoritev razstave Rudolfa Maistra in uradna predstavitev Zbornika »Termalna voda – vir življenja in razvoja«, Terme Snovik

21.03.2015

V okviru praznovanja Občine Kamnik se je v četrtek, 19. marca 2015 v Termah Snovik odprla razstava Rudolfa Maistra »Boji za severno mejo 1918 – 1919« in uradno promoviral Zbornik »Termalna voda – vir življenja in razvoja«.

Razstava, ki obsega enajst panojev, je del redne zbirke Kadetnice Maribor, Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Razstava osvetljuje slovensko zgodovino med začetkom prve svetovne vojne in plebiscitom na Koroškem s posebno pozornostjo kamniškemu rojaku, prvemu slovenskemu generalu Rudolfu Maistru ter Franju Malgaju in Alfredu Lavriču, ki so se izkazali pri obrambi severne slovenske meje. Avtor razstave je Albin Mikulič,  avtorja teksta sta Albin Mikulič in Zvezdan Marković, fotografije so last Arhiva Muzeja narodne osvoboditve Maribor in Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Razstava bo v Termah Snovik na ogled en mesec, do 19. aprila 2015, nato se vrne v Kadetnico Maribor, kjer bo dostopna za ogled v celoti.

Z uradno promocijo Zbornika (izdan je bil januarja 2015) pa so v Termah Snovik želeli usmeriti pogled kompetentne javnosti, podjetnikov in predvsem mlade generacije k prihodnim perspektivam kamniškega turizma.

Prispevki 15-ih avtorjev* v Zborniku podajajo temelje za oblikovanje uspešne turistične ponudbe in ocene poti, ki so jo do danes prehodile Terme Snovik, predstavljajo pa tudi, kaj Terme Snovik ponujajo danes, kakšna je njihova pozicija, predvsem pa kaj in kako lahko s to pozicijo Terme Snovik ponudijo širšemu okolju v smislu razvoja, povezovanja in sodelovanja.

Med sklepi Zbornika je zapisano tudi dejstvo, da je Kamnik s Termami Snovik dobil osrednjega nosilca regionalnega razvoja. Zbornik ponuja zelo zanimivo branje, ki izziva in spodbuja k aktivnosti podjetniško in tudi širšo družbeno javnost.

Z vabljenimi gosti načelnikom Muzeja Slovenske vojske majorjem Zvezdanom Markovićem so odprli razstavo, z doc. dr. Alenko Fikfak, Leonom Kobetičem in Heleno Kovač pa so predstavili smernice možnosti v prostorskem planiranju, osvetlili kaj predvideva kamniški občinski prostorski načrt ter kaj je v planu že sprejeto s strani Term Snovik ter kakšne so njihove konkretne perspektive.

Srečanje je bilo z nagovorom podžupana Mateja Slaparja v Maistrovem duhu dobrobiti za skupnost posvečeno skupni prihodnosti na Kamniškem v luči nastajajoče turistične vizije in strategije Občine Kamnik.

Dogodek je pripravila in povezovala Bojana Planina.


* Vladimir Čoh, mag. Dušan Rajver, prim. prof. dr. Janez Kraševec, prof. dr. Bogomir Kovač, mag. Marjan Hribar, mag. Irena Milinkovič, Manja Žebaljec, prof. dr. Tadeja Jere Jakulin, Janja Kokolj Prošek, Aleksandra Gradišek, mag. Maja Pak, Alenka Hribar, Drago Bulc, Ivan Hribar, Bojana Planina.


Na otvoritvi je bila izvedena kratka dramska »intervencija« po priredbi iz dramskega recitala Frana Žižka, Kralja Matjaža dan. Z njo so poustvarili trenutek zanosa in odločnosti generala Maistra o odločitvi boja za severno mejo novembra 1918. Načelnik Muzeja Slovenske vojske, major Zvezdan Marković je izpostavil pri tem Maistrovo trojno naravo, ki je botrovala uspehu bojev za severno mejo: znanje in izkušnje odličnega vojaškega stratega in borca, domoljubnost in zavednost svojega slovenskega porekla ter rahločutnost pesnika.  Zmes vizionarja, ki uresniči cilje skupnosti.

Za današnji čas je za našo prihodnost pri razvojnem planiranju nujno potrebno poznavanje prostorskih možnosti krajine in bodočih potreb tako prebivalstva kot – če in ker govorimo o turizmu – potreb novodobnih turistov.

Kakšne so smernice v urbanizmu v povezavi s krajino in namensko rabo prostora – je predstavila predstojnica Katedre za urbanizem, s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, doc. dr. Alenka Fikfak. Dejavna je v raziskovalni sferi, uspešna na mednarodnih projektih, zadnja tri leta pa organizira tudi mednarodne konference o razvoju prostorskega načrtovanja in urbanizma pod naslovom Smart urbanism oz. Pametni urbanizem.

Izpostavila je potencial naravne in kulturne dediščine prostora, v katerem živimo, delamo, preživljamo prosti čas prebivalci in gostje, turisti. Govorila je o konceptu t. i. mreženja, t. j. povezanosti arhitekturnih elementov, umeščenih v naravno in kulturno okolje.  Samo medobčinsko povezani in usmerjeni v preobrazbo ter nadgradnjo naravnega in grajenega prostora, taki arhitekturni elementi prispevajo k sonaravnemu razvoju. Te smernice prihodnosti je prikazala s primeri slovenske in tuje dobre prakse turistične ponudbe (Tematske pohodniške poti, Culturalroutes and lanscapes, a common heritage of Europe), pa tudi t. i. Bilbao učinek.

Leon Kobetič, univ. dipl. inž. gradb.  je predstavil, kako se potrebe in perspektive razvoja ter želje gospodarstva in prebivalstva lahko uresničijo prek strategije občinskega prostorskega načrta. Objektivne možnosti turističnega razvoja so v policentričnem trajnostnem razvoju kulturnega in turističnega središča na nacionalni ravni, krepitev somestja Domžale-Kamnik, naselij Tuhinjske doline ter regijskega parka na severnem delu Kamnika. Dotaknil se je tudi ekonomike idejnih zamisli, tudi v zadnjem času še posebej diskutiranega projekta »Smodnišnice« ter izpostavil odnos javno-zasebnega partnerstva oz. poslanstva občine pri tem.

Helena Kovač, univ. dipl. inž. arh., pooblaščena arhitektka in komisarka za zakonodajo pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, v družbi Geoplan, katere direktorica je, pa so izdelali celotno projektno dokumentacijo za apartmajsko naselje Terme Snovik, je pojasnila, kam se glede na splošne smernice, nastajajoči občinski prostorski načrt s svojo vizijo in strategijo prostorsko lahko umestijo Terme Snovik. Predstavila je konkretne umestitve novih objektov Term Snovik v prostor in okolico Term. Na področju investicij v infrastrukturo imajo v planu razširitev gostinske dejavnosti, nastanitvenih zmogljivosti in wellness ponudbe, kongresne dejavnosti ter izgradnjo objektov za športno dejavnost, kot so pokrit olimpijski bazen, stadion, športna dvorana s komplementarni prostori in opremo. Prednost novih objektov v nadaljevanju obstoječih je povezanost z obstoječo okolju prijazno in energetsko ekonomično infrastrukturo, skupaj s termalno vodo, ter vpetost, vgrajenost objektov v naravno okolje snoviške doline.

Direktor Term Snovik, Ivan Hribar je povedal, da se Terme zavedajo svoje pozicije nosilca razvoja turizma na Kamniškem. Kot podjetniki, ki svoj dohodek za delo, poslovanje in razvoj ustvarjajo na trgu, morajo nenehno biti v koraku s konkurenco, z mislimi pa vedno z eno nogo v prihodnosti in v prepoznavanju bodočih potreb in želja turistov. Trg podjetnikov ne čaka. Če obstanejo, se piše njim in skupnosti zelo slabo. V turizmu, ki je komplementarna dejavnost, delovno in kapitalsko intenzivna, nenehno rastoča, je dinamika razvoja in raznolikosti še večja, živahnejša. Terme Snovik ne vztrajajo na vseh svojih planiranih investicijah le v svoji okolici. Kot zapisano v Zborniku ponujajo roko učinkovitemu sodelovanju vsem deležnikom katerihkoli perspektivnih realnih turističnih projektov na Kamniškem in tudi širše. S svojim delom in rezultati so se dokazali, zato verjamejo v skupni uspeh z delom in znanjem, pa naj bo s »smodnišnico« ali ne.

S pomenljivim stavkom z vabila »usmerite našo vodo na svoj mlin« je v duhu Maistra – borca povabil vseh preko petdeset obiskovalcev na konstruktivno izmenjavo misli in spodbud ob kulinaričnih posebnosti restavracije Potočka in tudi osvežujoči snoviški vodi. 

Gostje so si z zanimanjem ogledali razstavo, kot darilo Term Snovik pa je bil razdeljen tudi Zbornik, z zakladnico idej, usmeritev, dobrih praks in izkušenj, vsem, da uresničijo svoje podjetniške ideje, želje in sanje za oblikovanje celovite kakovostne in atraktivne turistične ponudbe Kamniškega.

Zapisala: Bojana Planina, foto: Terme Snovik


   Otvoritev razstave Rudolfa Maistra »Boji za severno mejo 1918 – 1919«

    Otvoritev je potekala v okviru praznovanja Občine Kamnik


 Uradna promocija Zbornika, direktor Term Snovik Ivan Hribar

Nazaj | Arhiv