Obročno plačilo davka za podjetnike

18.04.2018

Če osebe z dejavnostjo ne zmorejo plačati davka, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti, v enkratnem znesku, lahko zaprosijo za obročno plačilo davka oziroma za odlog. To storijo z oddajo posebne vloge, ki jo Finančni upravi RS (Furs) lahko pošljejo elektronsko (preko e-Davkov) ali po klasični pošti. Če Furs vlogi ugodi, izda odločbo, s katero določi čas odloga oziroma število odobrenih obrokov.

Možnost obročnega plačila davka določa Zakon o davčnem postopku (ZdavP-2). Do odloga ali obročnega odplačevanja davka so upravičeni naslednji poslovni subjekti:

  • pravne osebe oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti;
  • samostojni podjetniki posamezniki in
  • posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost.

V skladu z zakonom ima podjetnik za obročno plačilo davka tri možnosti.

1. Plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 24 mesecev

Za poslovne subjekte velja, da se jim lahko v skladu s 102. členom ZDavP-2 dovoli odlog plačila davka za dve leti ali plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda.

Podrobnejši kriteriji in način ugotavljanja hujše gospodarske škode so določeni v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku.

2. Plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih

Ta možnost velja samo za srednja in velika podjetja. Ne ugotavljajo se kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode, predložiti pa je treba pravnomočni sklep o potrjenem sporazumu o finančnem prestrukturiranju ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi.

Obročno plačilo je mogoče odobriti samo za obveznosti, ki so nastale do začetka postopka preventivnega finančnega prestrukturiranja oziroma do začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave. Na Fursu opozarjajo še, da predložitev sklepa o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi velja le v primerih, ko so bili postopki prisilne poravnave uvedeni po 26. 4. 2016.

3. Plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 24 mesecev

obročno plačilo davka

Pri tem se ne ugotavljajo se kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode, predložiti pa je treba ustrezen instrument zavarovanja ali dovoliti vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register, npr. vpis hipoteke v zemljiško knjigo.

Za katere obveznosti odlog in obročno plačilo davka nista dovoljena?

Na Fursu pojasnjujejo, da obročnega plačila ne odobrijo za naslednje obveznosti:

Kako podjetnik uveljavlja obročno plačilo davka?

Na Fursu pojasnjujejo, da je v splošnem odobritev obročnega plačevanja odvisna predvsem od statusa davčnega zavezanca in vrste davka, za katerega uveljavlja odpis, odlog ali obročno odplačilo.

“Možnost odloga oziroma obročnega odplačevanje davka imajo namreč vsi davčni zavezanci ne glede na status, možnost odpisa pa le fizične osebe, vendar le za davek, ki ne izhaja iz naslova opravljanja dejavnosti. Poleg tega velja, da za določene vrste davkov ni možno odobriti odpisa, odloga ali obročnega odplačevanja, čeprav davčni zavezanec izpolnjuje vse predpisane pogoje.”

Vlogo za odlog oziroma obročno plačilo davka se vloži preko sistema e-Davki ali pisno na posebej predpisanem obrazcu pri pristojnem finančnem uradu.

Za čas, ko je odloženo plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo davka, se zaračunajo obresti po obrestni meri, ki znaša 2 % letno. Oziroma v višini referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči, če je ta na dan izdaje odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu višja od 2 %. Ta podatek je objavljen na spletni strani Evropske komisije (objavljeni obrestni meri se prišteje ena odstotna točka).

V primeru odobrenega obročnega plačila in zamude s plačilom posameznega obroka, zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki.

Vir: DATA d.o.o., Dominika Ahačič

Celoten članek je dostopenTUKAJ

Nazaj | Arhiv