Načini odpovedi delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi) – s strani delodajalca

28.12.2018

Odpoved pogodbe o zaposlitvi je pravni institut, s katerim lahko ena pogodbena stranka (delodajalec ali delavec) neodvisno od volje druge stranke doseže prenehanje pogodbe o zaposlitvi in s tem tudi prenehanje delovnega razmerja. Postopke odpovedi delovnega razmerja opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih. Čeprav lahko pogodbo o zaposlitvi odpove tudi delavec, bomo v nadaljevanju predstavili, iz katerih razlogov lahko pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec. Delodajalec lahko poda redno oziroma izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, iz razlogov navedenih v Zakonu o delovnih razmerjih. Za razliko od redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi opredeljuje takojšnje prenehanje delovnega razmerja.

Delodajalec lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi, in sicer zaradi:

1. poslovnega razloga: prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca;

 

2. razloga nesposobnosti: nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja;

3. krivdnega razloga: kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja;

4. nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov;

5. neuspešno opravljenega poskusnega dela

Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če:

1. delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,

2. delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,

3. je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela,

4. delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti,

5. je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,

6. delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,

7. delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo,

8. delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

Vir: DATA d.o.o.

Celoten članek je objavljen TUKAJ.

Nazaj | Arhiv