Nizko-ogljično krožno gospodarstvo predstavlja novo tržno nišo za podjetnike tudi v Sloveniji

21.01.2019

Nizko-ogljično krožno gospodarstvo je sistem vodenja nacionalne ekonomije k tem, da neko gospodarstvo minimizira vnos naravnih virov, odpadke in emisije ter energetskih izgub. Tako se v novi dobi gospodarstva skuša prestrukturirati iz modela proizvodnje po sistemu »vzemi, izdelaj, odvrži« v bolj obstojen sistem »krožno gospodarstvo«. To vključuje pristope kot so recikliranje (recycling), »upcycling«, vzdrževanje, ponovno uporabo, po-izdelavo, popravilo in obnovo. Krožno gospodarstvo je model, ki pristopa k gospodarstvu na način, kjer novi pristopi ne zahteva sprememb kvaliteti življenja potrošnikov.

Namen prehoda v krožno gospodarstvo in ekološke spremembe

Krožno gospodarstvo se razvija

Paradigme glede klimatskih sprememb so se v prejšnjem letu vrstile druga za drugo. Kar pa je bilo jasno je, da se je kljub upoštevanju klimatoloških sprememb, ni bilo dosti postorjeno v zajezitvi sprememb in upoštevanju faktorja globalne rasti prebivalstva in potrošnje. Tako je vedno več govora tudi na lokalni ravni o oblikovanju in inovacijah pri proizvodnji izdelkov in storitev, ki zaključujejo krog porabe virov.

Krožno gospodarstvo in lokalni koraki k tem v Sloveniji in EU

Aktivnosti, ki so bile v preteklem času izvedene v našem okolju, so med drugimi vključevale popisovanje seznama določenih sekundarnih surovin ali odpadkov, ki jih je mogoče valorizirati. To se nanaša na nov paket zakonodaj, ki jih je EU napotila na dnevni red držav članic glede ravnanja z odpadki. Poleg tega v EU prihaja tudi aktivno vzpostavljanje cenovnih ali davčnih signalov za postopek prehoda potrošnikov in podjetij v krožno gospodarstvo. Ta aktivnost vključuje tudi sistem spodbud za rabo sekundarnih ali recikliranih materialov. Gradi se tudi sistem podpornega okolja za mikro, mala in srednja podjetja (MSP). Ta predstavljajo najbolj množične akterje v globalnem gospodarstvu. Tudi v Sloveniji operirajo fundacije, ki izvajajo aktivnost – dvig ravni znanja in razumevanja načel krožnega gospodarstva.

V praksi krožno gospodarstvo postaja ne le zakonodajne zahteve in standardi, temveč poslovna priložnost za podjetja v gospodarstvu. Ta namreč vidijo takšno gospodarstvo kot ekološko tržno nišo, ki se jo da izjemno dobro izkoristiti.

V Sloveniji je poleg določenih fundacij na voljo za takšne projekte SID banka in evropske subvencije.

Vir: DATA d.o.o.

Celoten članek je objavljen TUKAJ.

Nazaj | Arhiv