Neenakomerna razporeditev delovnega časa – kdaj gre za izravnavo ur in kdaj za nadure?

15.02.2019

Neenakomerna razporeditev delovnega časa je izjema in ne pravilo. Namreč zaradi narave ali organizacije dela je delovni čas lahko neenakomerno razporejen. Praviloma pa je delovni čas enakomerno razporejen. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) nalaga delodajalcem, da planirajo delovni čas zaposlenih v letnem razporedu delovnega časa.

ZDR-1 določa, da se kot polni delovni čas šteje delovni čas 40 ur na teden. Kolektivna pogodba ali zakon lahko določita, da polni delovni čas lahko obsega manj (vendar najmanj 36 ur tedensko), ne pa tudi več kot toliko. Pri neenakomerni razporeditvi polnega delovnega časa delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden. V kolikor delodajalec ne razporedi delovnega časa v skladu z ZDR-1 oziroma kolektivno pogodbo, je lahko kaznovan z globo od 1.500 do 4.000 eurov.

Polni delovni čas se upošteva kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev. Teh šest mesecev predstavlja referenčno obdobje. Vendar pa se lahko ob obstoju določenih razlogov, s kolektivno pogodbo dejavnosti (npr. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije) to podaljša na največ 12 mesecev. V tem referenčnem obdobju mora delodajalec opraviti izravnavo ur. Slednje se opravi tako, da ob zaključku povprečna delovna obveznost znaša toliko ur, kot jih kot polni delovni čas določata zakon ali kolektivna pogodba.

Če izravnave ni in ima delavec ob koncu referenčnega obdobja več ur od navedenega povprečja, je opravil nadurno delo. Torej ure, ki so bile opravljene v okviru neenakomerne razporeditve delovnega časa in so bile znotraj referenčnega obdobja izravnane, ne predstavljajo dela preko polnega delovnega časa.

Torej, za izravnavo ur s prenašanjem v naslednja referenčna obdobja ni podlage.

Le ure, ki so ob koncu referenčnega obdobja ostale neizravnane (presežne), predstavljajo nadure. Le te ure se lahko priznajo kot delo preko polnega delovnega časa. Delodajalec plača te nadure z ustreznim dodatkom. Lahko pa se delodajalec in delavec dogovorita za kompenzacijo v obliki prostih ur.

Vir: DATA d.o.o.

Celoten članek je objavljen TUKAJ.

Nazaj | Arhiv