Odpoved delovnega razmerja – ko vam jo poda zaposleni

04.07.2018

Odpoved delovnega razmerja s strani delavca je lahko za delodajalca velika težava. Poleg iskanja novega kadra morate tudi ustrezno izpeljati celoten postopek razhajanja z zaposlenim.

Pozorni morate biti predvsem na naslednje:

Odpovedni rok

odpoved delovnega razmerja

Odpoved delovnega razmerja je zakonsko opredeljena v Zakonu o delovnih razmerjih. Ta določa dolžino odpovednega roka v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. Do enega leta zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 15 dni, v primeru daljše zaposlitve pa 30 dni. S pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, vendar ne daljši kot 60 dni.

Letni dopust

Delavcu pripada sorazmerni delež letnega dopusta za vsak polni mesec zaposlitve pri delodajalcu. Če delavec poda odpoved po 31. marcu, ko mu je delodajalec že odmeril dopust za tekoče leto, ga mora po prejeti odpovedi odmeriti ponovno. O pravilni odmeri letnega dopusta smo že pisali.

V primeru, ko delavec službo zamenja, sorazmernega dela dopusta pa pri prvem delodajalcu še ni izkoristil, se lahko s starim delodajalcem dogovori za odškodnino za neizrabljeni dopust, vendar le v primeru, če do izteka pogodbe o zaposlitvi  – v odpovednem roku oziroma še pred tem – pri njem ni mogel izkoristiti sorazmernega dela dopusta. Obenem obstaja tudi možnost, da se z novim delodajalcem dogovori, da neizrabljen letni dopust izkoristi pri njem.

Regres

Ko gre za odpoved delovnega razmerja, je potrebno razmisliti tudi o regresu. Pravica do regresa je vezana na pravico do dopusta. Torej pripada delavcu sorazmerni delež regresa za vsak polni mesec zaposlitve. V primerih, ko pogodba o zaposlitvi ne poteče zadnji dan v mesecu, pa Zakon o delovnih razmerjih različno ureja pravico do regresa. Odvisna je predvsem od tega, ali se delavec takoj zaposli pri naslednjem delodajalcu. Ker gre pri takih primerih za individualno presojo posameznega primera, svetujemo, da se obrnete na naše pravne svetovalce.

Če je delavcu prenehalo delovno razmerje po tem, ko je že prejel celotni regres za letni dopust, ima delodajalec pravico od delavca zahtevati povračilo preveč izplačanega regresa. To lahko stori tako, da se zahtevek za povračilo preveč izplačanega regresa pobota pri izplačilu zadnje plače. Vendar pozor – tega delodajalec ne more storiti brez prehodnega pisnega soglasja delavca. Delodajalec mora tako najprej pripraviti zahtevek za vračilo preveč izplačanega regresa ter nato predlagati delavcu, da podpiše pobot tega zahtevka z izplačilom zadnje plače. Če se delavec s pobotom ne strinja in tudi sicer ni pripravljen kako drugače vrniti delodajalcu preveč izplačanega regresa, delodajalcu preostane tožba pred pristojnim sodiščem.

Obveznosti zaposlenega

Preverite, ali ste zaposlenemu omogočili kako izobraževanje, pri čemer se je v pogodbi zavezal, da bo v zameno določeno obdobje zaposlen pri vas. Če se to obdobje ob izteku delovnega razmerja še ni izteklo, lahko od zaposlenega zahtevate vračilo ustreznega deleža.

Konkurenčna klavzula

Če ima zaposleni v pogodbi konkurenčno klavzulo, se mora delodajalec odločiti, ali jo bo uveljavljal. Če nameravate od uveljavljanja odstopiti, morate to storiti (in  tem obvestiti delavca) pred prenehanje delovnega razmerja.

Ne pozabite še na:

  • vračilo delovnih sredstev in opreme delodajalcu (prenosni računalnik, službeni telefon…),
  • preklic gesel, s katerimi zaposleni dostopa do službenih baz in orodij,
  • ukinitev službenega maila.

Naši pravniki svetujejo, da ob prejemu odpovedi s strani zaposlenega sestavite dogovor, s katerim uredite medsebojna razmerja ob prenehanju delovnega razmerja. V dogovor zapišite, kdaj bo zaposleni koristil letni dopust, dolžino odpovednega roka, kako bo predal svoje delo, zavezo k varovanju poslovnih skrivnosti itd.

Vir: DATA d.o.o., celoten članek je dostopen TUKAJ

Nazaj | Arhiv