Dnevnice tujina ali napotitev na delo v tujino?

06.09.2018

Dnevnice tujina ali napotitev na delo v tujino? Kaj bo pisalo ob nakazilu potnih stroškov pri izplačilu plače, v kateri vam bo delodajalec obračunal delo v tujini?

Dnevnice so povprečen strošek, ki naj bi ga zaposleni imel s prehrano na službeni poti. Višina se razlikuje predvsem glede na to, v kateri državi je pot opravljena. Odvisna pa je še od trajanja potovanja in plačila zajtrka, če pot vključuje prenočevanje. Višino dnevnic boste najlažje izračunali s pomočjo našega spletnega kalkulatorja.

Informativni izračun dnevnice

Znesek neobdavčenih dnevnic je določen v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Vrsta oziroma višina dnevnice na službenem potovanju v Sloveniji je odvisna predvsem od dolžine trajanja potovanja. Na izračun vpliva še vključitev zajtrka v prenočevanju.

Višina dnevnice - Slovenija

Kako pravilno napisati potni nalog in tudi širše o postavitvi sistema potnih nalogov v podjetju, razlagamo na izobraževanju o potnih nalogih. Prvo pravilo za ustrezno obravnavo stroškov na službeni poti je namreč prav pravilno izpolnjen potni nalog. Potni nalog je namreč dokazilo, da je bila službena pot dejansko opravljena. Finančni inšpektorji so ob nadzoru potnih nalogov izredno natančni.

Dnevnica: od 32 do 80 evrov

Višino dnevnice za pot v tujino, ki ni obdavčena, je določena z Uredbo o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino. Višina polne dnevnice je od 32 evrov (Albanija, Bosna, Češka, Črna gora, Hrvaška…) do 80 dolarjev (za Japonsko). Delna dnevnica za potovanje v tujino, ki traja od 10 do 14 ur, znaša od 24 evrov do 48 evrov za potovanje v Moskvo. Za pot na Japonsko znaša 60 dolarjev. Pustimo ob strani vprašanje, kako prispeti na Japonsko in nazaj v 14-ih urah in v tem času še opraviti kak služben sestanek.

Če imate v prenočevanju vključen zajtrk ali brezplačno zagotovljeno tudi ostalo prehrano, je dnevnica nižja. Zajtrk jo zniža za 10 odstotkov. Kaj pa, če je na službenem potovanju v tujino v celoti zagotovljena brezplačna prehrana? Za pokritje morebitnih drugih stroškov se prizna le 20 odstotkov pripadajoče dnevnice. Za brezplačno prehrano se štejejo trije obroki za odsotnost nad 14 do 24 ur, dva obroka za odsotnost nad 8 do 14 ur in en obrok za odsotnost nad 6 do 8 ur. Kot plačana prehrana se štejejo tudi obroki, zagotovljeni na letalu.

Dnevnice tujina ali napotitev na delo v tujino?

Podjetja, ki sodelujejo z nami,  nas pogosto sprašujejo, kako obravnavati službene obveznosti, ki jih njihovi zaposleni opravljajo v tujini. Dnevnice tujina ali napotitev na delo v tujino? Slovenska delovnopravna zakonodaja namreč ne razlikuje med službeno potjo in napotitvijo v tujino. Temeljni pogoj za napotitev na delo v tujino po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) je, da je obveznost oziroma možnost začasnega opravljanja dela v tujini dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi. Naši pravniki zato svetujejo: če v pogodbi takšnega določila ni, je treba za napotitev na delo v tujino ob ustrezni pravni pomoči skleniti novo pogodbo oziroma aneks k obstoječi pogodbi o zaposlitvi.

Podobno Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ne definira službene poti. Govori le o upravičenosti delavca do povračila stroškov, tudi tistih, ki nastanejo na službenem potovanju. Na Ministrstvu za delo na podlagi primerov iz sodne prakse razlagajo, da je za službeno potovanje možno šteti le tisto pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Ob tem na ministrstvu menijo, da “službene poti in napotitve na delo v tujino ne moremo razlikovati glede na časovno trajanje, saj časovna komponenta ni odločilen element napotitve, upoštevati je treba zlasti samo vsebino dela in kraj opravljanja dela.”

Dnevnice tujina ali napotitev na delo v tujino?

Kako torej v praksi presoditi, kdaj gre za službeno pot (dnevnice tujina) in kdaj za napotitev na delo v tujino? Na Ministrstvu za delo so pripravili kriterije, s katerimi si lahko pomagate pri presojanju okoliščin posameznega primera. Pri tem opozarjajo, da ne gre za zaključen krog okoliščin.

Kriteriji za razlikovanje med službeno potjo in napotitvijo na delo

KRITERIJNAPOTITEVSLUŽBENA POT
Vrsta dela delavca Delo se opravlja kot čezmejno izvajanje storitve v okviru dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi družbe Delo je potrebno za obstoj in opravljanje dejavnosti družbe, ne predstavlja pa neposrednega izvajanja storitve družbe
Končni uporabnik storitve Naročnik storitve Delodajalec
Prihodek delodajalca Delodajalec za opravljeno delo delavca pričakuje neposredno pogodbeno dogovorjeno plačilo Delodajalec za opravljeno delo delavca neposredno ne pričakuje plačila
Trg druge države Družba neposredno vstopa na trg druge države in konkurira drugim družbam na tem trgu Družba neposredno ne vstopa na trg druge države in ne konkurira drugim družbam na tem trgu

Delodajalci so namreč delavce (pre)večkrat napotili na delo v tujino v okviru službenega potovanja, torej na obračun zapisali “dnevnice tujina”. Čeprav bi po vsebini opravljenega dela lahko šteli, da je bil delavec napoten na začasno delo v tujino. Razlog za takšne zlorabe je v različni davčni obravnavi povračil stroškov prehrane, prevoza in prenočišča.

V katerih primerih lahko podjetje napotuje delavce v tujino?

V skladu s predpisi EU lahko slovenska podjetja čezmejne storitve z napotenimi delavci na ozemlju EU izvajajo na tri možne načine.

  • Delavce lahko napotijo na ozemlje katere od držav članic na lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi pogodbe, sklenjene med podjetjem, ki je delavce napotilo in pogodbenico, kateri so storitve namenjene. Pod pogojem, da v času napotitve obstaja delovno razmerje med podjetjem, ki delavca napoti in delavcem.
  • Delavce lahko napotijo v ustanovo ali podjetje, ki je v lasti skupine na ozemlju katere od držav članic. Pod pogojem, da v času napotitve obstaja delovno razmerje med podjetjem, ki delavca napoti in delavcem.
  • Kot podjetje ali agencija za začasno zaposlovanje lahko posredujejo delo delavca podjetju uporabniku, s sedežem ali dejavnem na ozemlju katere od držav članic. Pogoj je, da v času napotitve obstaja delovno razmerje med podjetjem ali agencijo za začasno zaposlovanje in delavcem.

Na Ministrstvu ob tem opozarjajo, da je z vidika delavca pomembno, da ima pravico do povračila stroškov. Ne glede na to, ali gre za napotitev ali službeno potovanje. V obeh primerih gre namreč za izvrševanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.

Vir: DATA d.o.o.

Celoten članek je dostopen TUKAJ

Nazaj | Arhiv