Davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj: manj kot v 2016

16.11.2018

Davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj so olajšava davčnega bremena, ki jih slovenska podjetja izkoriščajo v premajhni meri. Za raziskovalno-razvojno dejavnost se je v Sloveniji v letu 2017 porabilo 801,1 milijona evrov, kar je za 1,3 % manj kot v letu 2016.

V marsikaterem podjetju namreč niso prepričani, ali so do olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj sploh upravičeni. Do leta 2016 se je uveljavljanje teh olajšav stalno povečevalo, leta 2016 pa upadlo. Domnevamo lahko, da tudi zaradi večje aktivnosti davčnih inšpektorjev. Ti pregledujejo predvsem tiste zavezance, ki naj bi v raziskave in razvoj uveljavljali več kot 15 odstotkov vseh prihodkov, njihova glavna dejavnost pa ni proizvodna ali tehnična. V enem letu so inšpektorji ugotovili za več kot milijon evrov nepravilnosti.

Zato vam svetujemo, da se glede uveljavljanja teh olajšav posvetujete z našimi izkušenimi davčnimi svetovalci. V podjetju Data poudarjamo pomen preventivnega svetovanja in optimiziranja. S stranko vzpostavimo sodelovanje tako, da ji – preden sprejme odločitev za določeno potezo –  razložimo davčne, računovodske in finančne posledice odločitve, kar ji omogoči tehtnejše sprejemanje odločitev.

Naši pravniki pa so za vse delodajalce pripravili brezplačen seminar o obveznostih, ki jih delodajalcem nalaga slovenska zakonodaja.

Obveznosti delodajalcev od A do Ž

Največ sredstev porabi poslovni sektor

Največ sredstev za izvajanje RRD v Sloveniji po podatkih Statističnega urada porabi poslovni sektor. Po začasnih podatkih je njegov delež v BIRR v letu 2017 znašal 74,7 %. Delež državnega sektorja je znašal 13,8 %, delež visokošolskega sektorja 11,2 %, delež zasebnega nepridobitnega sektorja pa 0,3 %. Poslovni sektor predstavlja tudi največji vir financiranja RRD. Po začasnih podatkih so gospodarske družbe v letu 2017 za izvajanje RRD v Sloveniji prispevale 63,0 % teh sredstev. Država je prispevala 23,0 %, tujina 13,1 %, preostali odstotek sredstev pa visoko šolstvo in zasebne nepridobitne organizacije skupaj.

Kdo lahko uveljavlja davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj?

Omenjena davčna olajšava je namenjena predvsem uspešnim podjetjem, ki poslujejo z dobičkom. Predstavlja namreč spodbudo podjetjem, da zaradi tveganih in nepredvidljivih dejavnosti raziskav in razvoja zmanjšajo svoj davek. Olajšave za raziskave in razvoj lahko uveljavljajo podjetja v Sloveniji, ki izvajajo raziskovalno-razvojne projekte, in sicer pri obračunu davka na dobiček. Po podatkih Finančne uprave RS (FURS) je davčne olajšave za raziskave in razvoj v davčnem obračunu za leto 2015 koristilo 757 podjetij, leto zatem pa samo 629 podjetij.

Davčno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj lahko uveljavljajo zavezanci za davek v skladu s 55. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) oziroma 61. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) za samostojne podjetnike. Uveljavljajo lahko zmanjšanje davčne osnove v višini 100 odstotkov vložka v raziskave in razvoj. A seveda največ do višine davčne osnove. Več o tem, kdo lahko uveljavlja olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, smo že pisali.

Zavezanec za davek ne more uveljavljati olajšave za ta vlaganja v delu, ki so financirana iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev. Za vlaganja v opremo in v neopredmetena sredstva se uveljavljanje te olajšave izključuje z uveljavljanjem splošne investicijske davčne olajšave.

Če imate glede davkov in olajšav kakršna koli vprašanja, vam v podjetju Data nudimo individualno davčno svetovanje. Davki pa so prav tako tema našega seminarja Abeceda poslovanja.Pri koriščenju olajšave za raziskave in razvoj si lahko pomagate s Fursovimi smernicami

Finančna uprava je prav zato na svoji spletni strani objavila smernice za uveljavljanje davčnih olajšav za raziskave in razvoj. Pripravljene so bile v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. Zavezanci za davek smernice lahko uporabljajo kot delovni pripomoček pri ugotavljanju, ali njihova dejavnost predstavlja raziskovalno-razvojno dejavnost, za katero je mogoče uveljavljati davčno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj, so pojasnili na FURS.

Osnovno merilo za razločevanje raziskav in razvoja od z njima povezanih dejavnosti je, da mora biti v raziskovalno-razvojni dejavnosti prisoten pomemben element novosti in razreševanja znanstvene oziroma tehnološke nejasnosti.

olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj

Raziskovalno-razvojna dejavnost je posebna vrsta dejavnost. Zavezanci za davek jo morajo za uveljavljanje davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj  jasno vsebinsko opredeliti in razmejiti od drugih dejavnosti. Olajšavo je mogoče uveljavljati le za znesek stroškov izvajanja raziskovalno-razvojne dejavnosti. Ta dejavnost in stroški zanjo morajo biti ločeni od drugih dejavnosti podjetja (proizvodnja, prodaja, trženje in druge dejavnosti).

Pri presoji upravičenosti uveljavljanja davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj je nujno, da zavezanci za davek skrbno pripravijo program. Ta naj se nanaša le na raziskovalno-razvojno dejavnost in ne vključuje drugih dejavnosti. Zavezanci morajo pripraviti tudi vso dokumentacijo o načrtovanju in vodenju projekta, vključno z ločeno izkazanimi upravičenimi stroški. Ti morajo biti jasno in sledljivo povezani s konkretno raziskovalno-razvojno dejavnostjo. V postopku morajo predložiti zadostne dokaze, da projekt ustreza definicijam raziskav in razvoja.

Je to raziskovalno-razvojna dejavnost?

Ali  dejavnost sploh predstavlja raziskovalno-razvojno dejavnost, za katero je mogoče uveljavljati olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj? Na FURS menijo, da boste na to vprašanje lažje odgovorili, ko boste imeli odgovore na naslednja vprašanja iz omenjenih smernic:

  • Je cilj projekta ustvarjanje novega znanja? Ključno merilo za raziskave in razvoj je namreč zasledovanje izvirnih in zahtevnejših ciljev skozi ustvarjanje »novega znanja«.
  • Kaj je novega ali inovativnega v tem projektu? Poleg razvoja »novega znanja« mora imeti projekt ustvarjalen pristop, kot sta izumljanje nove uporabe obstoječega znanstvenega znanja in tudi nova uporaba razpoložljivih tehnik in tehnologij.
  • Ali uporablja znanje ali tehnologijo na nov način?
  • Ali je velika verjetnost, da bo zaradi projekta nastalo novo (širše ali globlje) razumevanje pojavov, povezav ali principov obdelave, ki bi bilo zanimivo za več kot eno organizacijo, denimo za celotno industrijo, določeno znanstveno področje, državo, družbo…?
  • Ali pričakujete, da bodo rezultati patentabilni?
  • Kakšno osebje dela na projektu? Upoštevajte, da projekt, v katerem ne sodelujejo dejanski raziskovalci (ustrezna formalna izobrazba in dejanska usposobljenost), ampak le tehnično osebje, verjetno ni raziskovalno-razvojna dejavnost ali pa je obseg le-te minimalen.
  • Kakšne metode se uporabljajo na projektu?
  • V okviru katerega programa je projekt financiran? Posebno pazljivost namenite dovoljenosti kombiniranja financiranja iz drugih virov.
  • Kako splošne bodo verjetno ugotovitve ali rezultati projekta?

Kateri stroški se lahko štejejo za vlaganja v raziskave in razvoj, je sicer natančneje pojasnjeno v Pravilniku o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj.

Pripravili: davčni svetovalci podjetja Data, d.o.o.

Celoten članek je dostopen TUKAJ

Nazaj | Arhiv