Zaposlovanje na črno ter ukrepi in posledice v primeru kršitve

11.02.2019

Kazni v zvezi z zaposlovanjem na črno so krepko visoke. Zato je pomembno, da se vsi zavedamo posledic dela in zaposlovanja na črno. Slednje predvsem velja za posameznike, ki v teh primerih niso ustrezno zavarovani in zaščiteni. Nenazadnje ima zaposlovanje na črno negativne posledice tudi za državno blagajno in razdeljevanje socialnih transferjev.

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) določa, da gre za zaposlovanje na črno, če delodajalec:

  • omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi;
  • posameznika ne prijavi v obvezna socialna zavarovanja;
  • posameznika v času trajanja delovnega razmerja odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj;
  • omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja;
  • upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela;
  • omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov;
  • nezakonito zaposli državljana tretje države;
  • kadar posameznik v svojem imenu in za svoj račun zaposli posameznika, da zanj opravlja delo na črno.

Zaposlovanje na črno je prepovedano in je pod drobnogledom različnih inšpektoratov in organov. Za nadzor na tem področju so odgovorni različni organi, predvsem pa:

  • Finančna uprava Republike Slovenije,
  • Tržni inšpektorat Republike Slovenije,
  • Inšpektorat Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor,
  • Inšpektorat Republike Slovenije za delo,
  • Carinska uprava.

Ti nadzorni organi v okviru svojih pooblastil, nadzorujejo, odkrivajo, vodijo postopek in odločajo o prekršku.

Možni ukrepi in posledice v primeru kršitev zaposlovanja na črno:

  • prepoved opravljanja dela posamezniku, ki je zaposlen na črno;
  • delodajalec, ki je zaloten, da ima na črno zaposleno osebo, mora to osebo zaposliti za nedoločen čas;
  • v skladu s 37. členom Zakona o finančni upravi organ z odločbo prepove opravljanje dejavnosti in tudi hkrati zapečati poslovne prostore, dokumente ali predmete;
  • lahko se obravnava kot kaznivo dejanje, ki je določeno v skladu s 199. členom KZ-1 Zaposlovanja na črno, za katero je zagrožena zaporna kazen do 1 leta;
  • prekrškovni organ izreče globo, ki so predpisane po ZPDZC-1;
  • Izločitev iz postopkov javnega naročanja delodajalca in izguba ali omejitev pravice do javnih sredstev, vključno s sredstvi Evropske unije – je posledica pravnomočne odločitve o prekršku, da je delodajalec, ki ni posameznik, nezakonito zaposlil državljana tretje države.

Prekrški in predpisane globe po ZPDZC-1 (spodaj je samo nekaj prekrškov in glob povzetih iz navedenega zakona):

Z globo od 5.000 do 26.000 evrov se kaznuje delodajalec, ki ni posameznik, kadar:

  • omogoči delo posamezniku s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi;
  • ki posameznika ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja;
  • ki je delavca v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj;
  • nezakonito zaposli državljana tretje države.

Z globo od 500 do 2.500 evrov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba delodajalca.

Z globo od 1.000 do 5.000 evrov se kaznuje posameznik, kadar v svojem imenu in za svoj račun zaposli posameznika, ki zanj opravlja delo na črno.

V letu 2017 so inšpektorji zabeležili 18 kršitev prepovedi zaposlovanja na črno!

Oseba, ki je zaposlena na črno, lahko kadarkoli med zaposlitvijo pri pristojnem nadzornem organu vloži prijavo zoper delodajalca zaradi zaposlitve na črno.

Vir: DATA d.o.o.

Celoten članek je objavljen TUKAJ

Nazaj | Arhiv