Marjan Planinšek

V podjetniškem intervjuju predstavljamo znanega litijskega cvetličarja Marjana Planinška. S cvetličarstvom se je srečal pri dvajsetih, danes pa mu delo v Cvetličarni Ciklama predstavlja dejavnost, s katero uresničuje svoje želje in izživi ideje. Poslovalnici delujeta v Litiji in v Domžalah, zaposlujejo pa 6 oseb.

Cvetličarstvo Marjan dojema mnogo širše kot zgolj prodajanje rožic, priznava pa, da je odvisno, s kakšnim ciljem se dejavnosti lotiš. Pomeni mu način življenja, z veliko odrekanji, predanosti in končnim plačilom v obliki zadovoljstva in izpolnitvijo samega sebe. Pri oblikovanju cvetja uporablja drugačne prijeme kot večina cvetličarjev, širino pa mu daje tehnična narava in izobrazba, ki ni cvetličarska. Končal je namreč elektrotehnično šolo in se zato ne opira na zgolj »cvetličarske« materiale, ampak jih išče tudi v drugih okoljih. Cvetličarstvo je vseskozi spoznaval skozi tehnična znanja in se po tem se tudi razlikuje od večine cvetličarjev, ki so šli po običajni poti šolanja. Na ta način je izoblikoval svojo prepoznano tehniko dela in način oblikovanja. Preko izobraževanj, podpore v družini in trdega dela je leta 2002 osvojil naslov državnega prvaka v cveličarstvu.


Marjan PlaninšekKaj vas je navdihnilo za lasten posel?
V cvetličarskem poslu sem pristal bolj ali manj po naključju. Izhajam iz Litije, starša sta bila zaposlena, stanovali smo v hiši v samem centru Litije, kjer imamo tudi cvetličarno. V 90. letih, ko smo bili priča množičnim odpuščanjem, je to prizadelo tudi našo družino. Mama, ki je dolgo let delala v litijski predilnici je ostala brez službe, imeli smo lasten poslovni prostor in spustili smo se na pot, za katero nismo vedeli kam pelje. Ko sem posel pobliže spoznal, sem ugotovil, da je to to kar želim početi in me bo tudi izpolnilo. Pravi veter v jadra smo ujeli, ko smo se odločili, da to ne sme biti samo preživetje. Sebi in drugim smo dokazali, da se z voljo in predanostjo da premakniti meje.

Kakšno vlogo je imela podjetniška VEM točka v Litiji (oziroma Center za razvoj Litija) pri vaši poslovni poti?
Prodal sem jim kakšen aranžma in zaslužil kak tolar. 
Z direktorico Aleksandro Gradišek sva večkrat sedla skupaj in premlevala različne ideje, poleg tega pa sem bil deležen spodbud in potrditev, ki jih v kakšnem negotovem trenutku potrebuješ.

Katera izkušnja v poslovnem svetu vas je največ naučila oziroma najbolj obogatila?
Ko sem pričel, je bilo težko priti do informacij ali pa so bile zelo »drage«. Večina jih je skrivala zase. V mnogih podjetjih se je dogajalo celo, da so znanje sodelavci skrivali pred kolegi. To ne pelje nikamor. Odločil sem se, da se sam ne bom oklepal teh vzorcev. Vsakomur odkrito pojasnim stvari, prenašam svoje znanje na druge. Na svojih cvetličarskih delavnicah razjasnim vse detajle dela. In na vsaki delavnici se od udeležencev tudi sam naučim novih stvari. Znanje se mora pretakati in bogatiti.

Kakšna je vaša formula za uspeh in kakšne je vaše poslovno vodilo?
Imeti jasen cilj in slediti potem, ki vodijo do njega. Predvsem je potrebno biti prepoznaven pri svojem delu. Delaj tisto kar želiš delati, ne tisto kar misliš, da moraš.
Moji starši so že od vsega začetka nepogrešljiv del posla. Mama je pričela z dejavnostjo leta 1991, leta 1995 pa sem prevzel posel. Ona je ostala vse do danes eden glavnih stebrov podjetja. Predvsem jo odlikuje njena volja, delavnost in zanesljivost. Mislim, da je ona prebila največ ur v cvetličarni. Oče se nikoli ni izpostavljal, a njegova pomoč je bila vedno na voljo. Sestra se je pridružila kasneje in danes uspešno vodi litijsko cvetličarno. Pomoč domačih je bila ključna za uspeh oziroma preživetje podjetja v tej meri, kot je danes.

S čim se razvijate, kako skrbite za lasten razvojni proces?
Svoje znanje prenašam na zaposlene, od njih se učim. Mladim, neizkušenim dajemo možnost, da se naučijo in se dokažejo. Obiskujemo sejme, tekmovanja. Na lanskem državnem prvenstvu cvetličarjev v Arboretumu je naša zaposlena osvojila prvo mesto.

Zakaj so po vašem mnenju podjetniki pomembni za družbo?
Že v zgodovini so se kraji (mesta) oblikovali okoli uspešnih in perspektivnih podjetij, ki so ljudem omogočala živeti in so obenem omogočala družbeni razvoj. Danes to vlogo v neki meri prevzemajo podjetniki.

Kako razumete povezavo podjetnika z lokalnim okoljem - se čutite vpeti vanj in na kakšen način ste aktivni na področju družbene odgovornosti? Kako se povezujete?
Smo odprti za družbo, povezovanje in sodelovanje. V ljudeh ne vidim konkurence in jim odpiram vrata. Praviloma ne odklonimo nobenega dijaka, ki želi opravljati prakso. Pomembno mi je vsakemu dati možnost, da spozna dobre in slabe strani posla.

Kaj bi svetovali nadebudnim podjetnikom, ki začenjajo svoje prve podjetniške korake?
Naj se ne ukvarjajo s strahovi in svojo energijo usmerijo v cilj. Če želiš biti uspešen, bodi svoj in ne kopiraj drugih. »Prvi je prvi, drugi je zadnji«

Kakšen je vaš pogled za naprej – kakšna bo vaša smer razvoja in rasti?
Zadnja leta so zadala hud udarec tudi v naši branži. Kar nekaj cvetličarn je zaprlo svoja vrata. Za dežjem vedno posije sonce. Mi gremo smelo naprej. V maju bomo odprli novo poslovalnico v Kamniku.