Anton Klinc

Anton Klinc iz Moravč pri Gabrovki že dvajset let vodi podjetje Klinc KPE, vrtnarstvo in turizem d.o.o.. Med litijani priljubljena vrtnarija na Bregu je zrasla iz ljubezni do narave in rastlin, ki je njegovo najpomembnejše vodilo v življenju.

Z ženo sta pred dvajsetimi leti pričela tako rekoč iz nič, s toplimi gredami, v katerih sta gojila bršljanke in krizanteme. Danes ime podjetje tri redno zaposlene, ob glavni spomladanski sezoni pa kot dodatno moč pogodbeno zaposlijo še sezonske delavce.

V veliko podporo pri poslu so mu žena in trije otroci, ki sodelujejo in pomagajo pri delu v vrtnariji. Družina Klinc se ukvarja tudi s konjeništvom. V Moravčah razvijajo konjeniški turizem, ki je namenjen individualnim obiskovalcem ter skupinam za jahanje v naravi.

klinc 1

Kaj vas je navdihnilo za lasten posel?

Navdihnila me je predvsem ljubezen do narave in rastlin. Sprva sem obiskoval šolo za strojnega mehanika, vendar sem se kasneje ob delu prekvalificiral v vrtnarski šoli v Celju. Odločitev za lasten posel je bila povezana z željo po samostojnosti, neodvisnosti in ustvarjalnosti. Vedno sem želel nekaj posebnega. Z ženo sva leta 1991 začela z rastlinjaki in toplimi gredami na Vačah. V tistem času je bilo v Slovenije vrtnarjev še zelo malo. Ko je prvotni prostor postal premajhen, sva s proizvodnjo pričela v Moravčah pri Gabrovki. Tako imamo na Bregu že 10 let prodajni rastlinjak, v Moravčah pa se odvija proizvodnja.

Kakšno vlogo je imela podjetniška VEM točka v Litiji (oziroma Center za razvoj Litija) ob začetku vaše poslovne poti?

Pred dvajsetimi leti, ko smo podjetje ustanovili, tovrstnih svetovanj za podjetnike še ni bilo na voljo. Smo pa bili preko projekta Posavsko hribovje, v okviru katerega je Center za razvoj razvijal konjeniške poti na območju, leta 2005 ocenjeni kot najboljša točka, v nadaljevanju pa so nas vključevali v turistične programe zadruge Jarina in nas promovirali na raznih sejmih in prireditvah. V zadnjih letih smo se s Centrom za razvoj Litija ponovno povezali z namenom prijave projekta, ki bi pomagal razvijati konjeniški turizem.

Katera izkušnja v poslovnem svetu vas je največ naučila oziroma najbolj obogatila?

Z velikim izzivom smo se srečali pred sedmimi ali osmimi leti, ko smo ogromne količine rastlin prodajali v trgovine, vendar nam je to na dolgi rok povzročalo izgubo. Takrat smo se bili primorani odločiti, da ukinemo zalaganje trgovin in močno zmanjšamo proizvodnjo. Odločitev je bila zelo težka, saj smo morali odpustiti tudi nekaj zaposlenih, vendar se je sčasoma izkazala za pravilno potezo. Naše edino prodajno mesto je od takrat naprej v rastlinjaku na Bregu.

Kakšna je vaša formula za uspeh in kakšne je vaše poslovno vodilo?

Vsekakor ljubezen do tistega kar delaš in vztrajnost. V družinskem podjetju, kakršno je naše tudi ne gre brez podpore in sodelovanja vseh družinskih članov. Bistvenega pomena pa je seveda tudi kvaliteta. V naši vrtnariji uporabljamo semena in sadike najvišje kakovosti, ki jih dobavljamo iz tujine.

S čim se razvijate, kako skrbite za lasten razvojni proces?

Vseskozi spremljam svetovne trende vrtnarstva, proizvodnje in prodaje, saj se zavedam, kako pomembna pri poslu je inovativnost. Vedno so nas prepoznavali po tem, da orjemo ledino in vnašamo novosti. Kot zanimivost naj povem, da smo na Bregu naredili prvi samopostrežni prodajni rastlinjak v Sloveniji. V začetku so bili mnogi drugi vrtnarji skeptični, nato pa so nas pričeli v tem posnemati.

Zakaj so po vašem mnenju podjetniki pomembni za družbo?Klinc 2

Podjetniki v okolje vnašajo inovativne ideje in s tem napredek. Posebno družinske firme so po mojem mnenju zelo pomembne za razvoj, zato na njih gledam kot na gonilo gospodarstva.

Je pa v Sloveniji težko biti vrtnar, saj moraš biti strokovnjak za 50 ali več rastlin. V tujini so rastlinjaki specializirani za določeno rastlino, ki jo gojijo v milijonskih nasadih. Pri nas pa je v rastlinjaku ponavadi 50 različnih rastlin, zato mora biti slovenski vrtnar vse v enem: vrtnar, zdravnik za rastline in tudi trgovec. 

Kako razumete povezavo podjetnika z lokalnim okoljem - se čutite vpeti vanj in na kakšen način ste aktivni na področju družbene odgovornosti?

Ljubezen do rastlin in živali mi vzame večino mojega prostega časa, zato ji poleg družine namenjam celotno svojo pozornost. Za ostale stvari žal pogosto zmanjka časa.

Kaj bi svetovali nadebudnim podjetnikom, ki začenjajo svoje prve podjetniške korake?

Odločno začeti, zagristi, vztrajati in se pobrati, ko padeš. Brez padcev ni napredka.

Kakšen je vaš pogled za naprej – kakšna bo vaša smer razvoja in rasti?

Razvijali se bomo po možnostih, ki nam jih okolje nudi. Vodilo nam je oskrbovanje domačega okolja, torej lokalnih prebivalcev.